[ Pobierz całość w formacie PDF ] lovil, ali ravno preden je Ton�ek kon�al, sem ujel na- enkrat ne le eno, ampak dve pripovedki in 0 e nekaj ma- lega drugega. Razlo�il vam bom, kako je huda ka�a ho- tela pogubiti �loveka, potem pa, kako je neka druga ka�a izkazovala prelepo hvale�nost svojemu dobrotni- ku. Ali kar naravnost pravim �e zdaj, da za resni�nost te pravljice ne bi dal ne po�enega gro0 a. Ka�a ni nobena ni� prida, jaz ne zaupam niti vo�u. Kadar se spomladi vse ka�e o�ive in zbude, narede ve- lik shod. Na tem shodu se pomenkovajo, kako in komu bodo delale to leto nesre�o, tega pa nikoli ne pretresa- jo, kako bi komu kaj koristile. Ker dohajajo na to zbi- rali0 �e tudi vo�i, je gotovo, da oni niso ni� bolj0 i od dru- gih ka�. Pa saj imam dosti zgledov in sku0 enj, da se je �loveku vsake bati, da se ne sme nadejati od nobene ni� 47 PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU BESeDA dobrega. Grajski hlapec Jakob je skrivaj poslu0 al, ko so se na svojem shodu pogovarjale. Vsaka si je izbrala ka- terega, da ga mora letos pi�iti. Ena je rekla: ,Jaz bom grajskega Jakoba ta �as, ko bo med ma0 o jahal. Jakob se je smejal pretnji in dejal: ,Ti mojega mesa �e ne bo0 po- kusila. Jahati niti ne znam in ko bi tudi znal, jaz hodim k ma0 i v cerkev, v cerkvi pa do zdaj 0 e nisem videl niko- gar jahati razen na podobi kakega svetnika. Jakob se je ka�i smejal in ji kazal osle, ali ne dolgo. O mali ma0 i je na Tr0 ki gori shod. Kakor vsako leto je 0 el Jakob na ta shod tudi letos. Ker je pri0 el k ma0 i nekoliko prepozno, ni mogel iti v cerkev. �e zunaj cerkve je bila taka gne�a, da se �lovek ni mogel ganiti. Jakob si domisli in spleza na lipo. Zajezdil je debelo vejo in jel moliti. Ka�a mu 0 ine k nogi in ga pi�i. Jakob se tako ustra0 i, da pade z drevesa. Le�al je ve� tednov, dokler mu je pomogel dok- tor Vipav�ek. Nevedni ljudje so govorili, da zato le�i, ker se je pobil, da se mu je bila ulomila veja, na kateri je sedel. Ali njemu se more, mislim, ve� verjeti nego dru- gim. On sam pa je pravil bogve kolikokrat, da ga je pi�ila ravno tista ka�a, ki mu je bila to namenila, in da je bo- loval tako dolgo od tega pika. V�asi se sli0 i, da ni dobro prestopiti ka�e, da je tisti, ki se mu to pripeti, cel dan jezen in razbeljen. Ljudje pa ve�idel tega ne verjemó, pa je vendarle res. Na0 o�e so zmerom z mano in z vsakim tako prijazni, da nas niko- 48 PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU BESeDA li ni� ne zmerjajo. Pred 0 tirinajstimi dnevi pa so bili tako hudi, da jim cel dan nih�e ni smel blizu priti  precej so se zadrli in so tako razsajali, da so se jih 0 e mati bali in ogibali. Zjutraj so bili 0 li v mesto zaradi neke pravde, ali pravdali so se s sleparji �e dostikrat, ta re� jih ni nikoli ujezila. Jaz sem precej mislil, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega. Drugi dan, ko so se bili �e utola�ili, so nam povedali, da je le�ala na Kapiteljskem bregu sredi ceste velika mrtva ka�a in da so jo zapazili 0 ele, ko so stopili �eznjo. In tako se je pokazalo, da dela �loveku jezo ne le �iva, ampak celo mrtva ka�a, �e jo prestopi. Enkrat ali dvakrat sem �ul, da tistega, ki ima pri sebi ka�ji l�v, nih�e ne vidi. De te hentaj, sem dejal, ta bi bila zame kaj vredna, zlezel bi lahko brez strahu na drevo, ki ima prav dobro sadje, ali pa v vinograd, tudi �e bi dal takemu, ki bi me kaj ujezil, brco ali zau0 nico, ne bi ni� vedel, od kod mu je priletela, pa bi se stra0 no �udil in zijal, jaz pa bi se na vso mo� smejal in norca delal. Ko bi se bilo to potrdilo, bi bil odpustil ka�am zaradi edine te dobrote vse njihove hudobije. Odslej, kadar sem 0 el v hosto, sem gledal zmerom v tla. Ko sem na0 el ka�ji l�v, sem se ga bolj obveselil, kakor �e bi mi bil dal kdo har- moniko ali cel goldinar. Ali dobra volja me je kmalu mi- nila. Mati so za�eli �e od dale� name vpiti: ,Kod se pa spet vla�i0 , da te ne morem priklicati. Ko bi me ne bili videli, ne bi bili za�eli vpiti. Vrgel sem lev od sebe in sem 49 PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU BESeDA se hudil sam nase, da sem mogel biti tako neumen, da sem pri�akoval od ka�e kaj dobrega. Ali jaz sem bil 0 e sre�en, mene mati niso ni� tepli, samo malo so me o0 teli. Cizeljnov Tin�ek pa jo je dru- ga�e skupil. Malo prej je bila Bu�na vas pogorela in mo�no so govorili, da so za�gali otroci, ki so hoteli to- bak kaditi. Cizeljnov o�e so se zagrozili, ko bi na0 li ka- kega otroka s pipo v ustih, da ga bodo tako stolkli, da ne bo gibati mogel. Tin�ek bi bil rad poskusil kaditi, pa se ni upal. Neki bedak mu pove za ka�ji lev vse tako, kakor sem to jaz �ul. Tin�ek mu verjame. Najde lev in ga na- vle�e na cev o�etove pipe. Ko si natla�i tobaka in za�ge, koraka mogo�no iz hi0 e in misli, da nih�e ne bo videl pipe, iz katere se kadi. Stra0 no ga je mikalo sli0 ati, kako se bodo ljudje �udili, da mu suklja iz praznih ust dim. Pride na dvori0 �e, kjer so skladali o�e drva. O�e ni� ne reko, ampak vzamejo poleno in Tin�ka tako zmlatijo, da je bil bolj mrtev nego �iv. Zdaj je ne le spoznal, ampak tudi za�util, kako dobro so videli svojo pipo. Zdaj bom povedal pa 0 e obljubljeni dve pravljici, naj- prej tisto o hudi ka�i. Na vrhu �abjeka, petdeset korakov od ceste, je stal velik kri� z Zveli�arjem. Ta kri� je delal �ude�e. Iz bli�- njih in daljnih de�el so hodili ljudje k njemu na bo�jo pot. Kar koli je kdo prosil, je gotovo dosegel, �e je mo- lil s �istim srcem in z dobrim namenom. Ali ljudje so bili 50 PRI PASTIRJIH NA �ABJEKU BESeDA vendarle stra0 no nemarni. Od starosti in viharjev je od- padla kri�u popre�na greda, polomile so se Zveli�arju roke in s�asoma mu je strohnel tudi �ivot. Ni se na0 la �iva du0 a, ki bi bila kvar popravila. Molelo je v zrak 0 e edino bruno, ki pa ni moglo storiti nobenega �ude�a. Daljni romarji niso hodili ve� sem na bo�jo pot. Bli�nji prebivalci so se pa 0 e zmerom, grede mimo ostankov kri�a, iz stare navade odkrivali, pripogibali in prosili za kako milost bo�jo. To je vedela ka�a. Podnevi je le�ala skrita kje blizu bruna, zve�er pa je zlezla nanj in gleda- la z veliko radovednostjo, da se ji popotni odkrivajo, pri- [ Pobierz całość w formacie PDF ] zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl blacksoulman.xlx.pl