[ Pobierz całość w formacie PDF ]

sem sodila in mislila, da sem uganila. No, saj ne bo0 je-
zen, e sem tako nerodno zinila. Ali nekaj bi te rada pro-
sila. Upam, da ne bo0 odrekel. Vidi0 , lansko leto v maju,
ko je bilo vse v zelenju, sem pri0 la v partizane. Uh, kako
teko sem se odtrgala! Kar misli si, saj ima0 kje kako
ensko! Mislila sem si, v partizane grem, gnala me je e-
lja, boriti se proti fa0 istom; z menoj je 0 el tudi moj fant,
Zadnikov Franci. Tako rada sva se imela polni dve leti.
No, in v juliju lanskega leta naju je pa neki jezni in osor-
ni bataljonski komisar loil  njega je poslal v Krimski
odred. Od meseca julija lanskega leta nisem ni sli0 ala
o njem; mislila sem si e, da je kje padel. Nisem ga mog-
la pozabiti, kar naprej in naprej sem mislila nanj. Ah,
je znenada vzkliknila, sinoi sem pa zvedela, da je moj
dragi Franci v tvojem odredu. Oh, kako sem vesela, to-
vari0 komisar. Vzemi me s seboj, tako rada bi bila im-
prej z mojim fantom Francijem. Usli0 i mojo pro0 njo,
vsak dan mislim samo nanj.
Zaskrbljeno sem se ozrl vanjo. Takih zaljubljenih pa-
rov tiste ase nismo bili ni kaj veseli. Tako je bilo tak-
rat v partizanih.
103
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Prosim te, govori zjutraj s komandantom. Morda te
bo usli0 al. Tako rada bi bila v tvojem odredu.
Kako ti je ime, sem jo vpra0 al.
Za Anu0 ko me kliejo, moje pravo ime je pa Pepca.
Bilo je mrzlo. Skozi drevje se je zaelo svetlikati. Z
nekega drevesa je bilo sli0 ati skovikanje sove. Pri0 el je
komandir ete, ki je taborila v podnoju Roga. Pepca je
vstala in od0 la v 0 otor.
Poslu0 aj, sem ogovoril komandirja. Pepca bi 0 la
rada v moj odred, ker ima tam fanta, ali pa ti bom jaz ob
prvi prilonosti poslal njenega fanta, e hoe0 . Je 0 e kar
precej hraber partizan. Tovari0 ice pa ne bi rad vzel s se-
boj, saj ve0 , da ni dobro imeti preve ensk v eti. Ko
bom zopet peljal novince ez Rog, ti bom pustil Zad-
nikovega Francija.
Eh, no ja, je zamahnil komandir z roko, z enska-
mi je kri. Ena je bolehna, druga iz dolgega asa kopr-
ni po ljubezni, tretja ti moli in premi0 ljuje. No, da ne bi
vseh obgrizel, ti reem, so pa nekatere tudi take, ki v eti
ve zaleejo kakor dva mo0 ka. Tako so pogumne, kakor
enske v starih asih, ko so 0 e Turki hodili v na0 e kraje.
Konno sva se dogovorila, da bo Pepca ostala 0 e kar
naprej v njegovi eti. Ko sem odhajal z Roga, je prihitela
za menoj. Po0 epnila mi je, da je ne bi sli0 ali: Pozdravi
Francija in mu reci, da sem 0 e vedno taka, kakor tisti
dan, ko sva 0 la vsaksebi; pa tole pisemce mu daj! Oh,
104
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
kako sem vesela, da je Franci 0 e iv! Reci mu, kako ni-
sem mogla spati, kako sem cele noi preula pri tabor-
nem ognju in mislila nanj. No, pa pozdravljen, pa ne
zameri, e sem rekla, da ima0 grde brke; kosmat si pa si
videti star...
Proti veeru sem se napotil s eto mimo Lo0 kega po-
toka v Racno goro. Skupina domainov, veina vrhni0 -
kih ensk, nam je pripravila dobro veerjo. Janeeva
mati, suha, ivahna in okretna enica, nam je skuhala
tako dobre gance, da sem se takoj spomnil asov, ko
smo si gozdni delavci sami kuhali gance, ki so di0 ali
dale po 0 irnem gozdu. Ko smo se naveerjali, je dejala
Janeeva mati: No, dragi moji, sedaj pa povejte, kdaj
bomo zmagali in kdaj boste 0 li v dolino?
Janeeva mati se je pogovarjala s partizani, jaz pa sem
tiho od0 el med gostim drevjem. Po izhojeni stezi sem
pri0 el do neke skale, splezal sem nanjo in gledal v zaha-
jajoem soncu svojo lepo rodno Lo0 ko dolino. Ko sem se
ozrl proti starodavni Ulaki, kjer je bilo neko mesto Ter-
pa, mi je pogled obvisel na poseki, kjer so stale lipe v
ogradi mojega oeta, pa so jih 1942. posekali domai
belki. V dolini je bilo kopno, samo po gozdovih je 0 e
leal sneg. Oko mi je brodilo dalj po domaih gmajnah.
V veernem soncu so lepo odsevali vrhovi La0 nika, Ja-
vornika, Ogulja; izza Javornika je bilo videti tudi kos
Nanosa. Ko sem se ozrl proti Sneniku, sem videl, kako
105
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
je arela bela okrogla glava Snenika v veernem soncu.
Tako lep veer je bil! Ni bilo sli0 ati niti enega strela, e-
prav so sicer fa0 isti in beli veer za veerom streljali s
topovi v Racno goro, v Lo0 ki grad, pa nad Babno polico,
kjer so videli v vsakem delu gozda strahove. Tisti veer
je bilo vse tako tiho in mirno. Z otonostjo sem se zazi- [ Pobierz całość w formacie PDF ]




 

Powered by WordPress dla [Nie kocha się ojca ani matki ani żony ani dzieca, lecz kocha się przyjemne uczucia, które w nas wzbudzają]. Design by Free WordPress Themes.