[ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] sem sodila in mislila, da sem uganila. No, saj ne bo0 je- zen, ãe sem tako nerodno zinila. Ali nekaj bi te rada pro- sila. Upam, da ne bo0 odrekel. Vidi0 , lansko leto v maju, ko je bilo vse v zelenju, sem pri0 la v partizane. Uh, kako teÏko sem se odtrgala! Kar misli si, saj ima0 kje kako Ïensko! Mislila sem si, v partizane grem, gnala me je Ïe- lja, boriti se proti fa0 istom; z menoj je 0 el tudi moj fant, Zadnikov Franci. Tako rada sva se imela polni dve leti. No, in v juliju lanskega leta naju je pa neki jezni in osor- ni bataljonski komisar loãil  njega je poslal v Krimski odred. Od meseca julija lanskega leta nisem niã sli0 ala o njem; mislila sem si Ïe, da je kje padel. Nisem ga mog- la pozabiti, kar naprej in naprej sem mislila nanj. Ah,« je znenada vzkliknila, »sinoãi sem pa zvedela, da je moj dragi Franci v tvojem odredu. Oh, kako sem vesela, to- vari0 komisar. Vzemi me s seboj, tako rada bi bila ãim- prej z mojim fantom Francijem. Usli0 i mojo pro0 njo, vsak dan mislim samo nanj.« Zaskrbljeno sem se ozrl vanjo. Takih zaljubljenih pa- rov tiste ãase nismo bili niã kaj veseli. Tako je bilo tak- rat v partizanih. 103 KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA »Prosim te, govori zjutraj s komandantom. Morda te bo usli0 al. Tako rada bi bila v tvojem odredu.« »Kako ti je ime,« sem jo vpra0 al. »Za Anu0 ko me kliãejo, moje pravo ime je pa Pepca.« Bilo je mrzlo. Skozi drevje se je zaãelo svetlikati. Z nekega drevesa je bilo sli0 ati skovikanje sove. Pri0 el je komandir ãete, ki je taborila v podnoÏju Roga. Pepca je vstala in od0 la v 0 otor. »Poslu0 aj,« sem ogovoril komandirja. «Pepca bi 0 la rada v moj odred, ker ima tam fanta, ali pa ti bom jaz ob prvi priloÏnosti poslal njenega fanta, ãe hoãe0 . Je 0 e kar precej hraber partizan. Tovari0 ice pa ne bi rad vzel s se- boj, saj ve0 , da ni dobro imeti preveã Ïensk v ãeti. Ko bom zopet peljal novince ãez Rog, ti bom pustil Zad- nikovega Francija.« »Eh, no ja,« je zamahnil komandir z roko, »z Ïenska- mi je kriÏ. Ena je bolehna, druga iz dolgega ãasa kopr- ni po ljubezni, tretja ti molãi in premi0 ljuje. No, da ne bi vseh obgrizel, ti reãem, so pa nekatere tudi take, ki v ãeti veã zaleÏejo kakor dva mo0 ka. Tako so pogumne, kakor Ïenske v starih ãasih, ko so 0 e Turki hodili v na0 e kraje.« Konãno sva se dogovorila, da bo Pepca ostala 0 e kar naprej v njegovi ãeti. Ko sem odhajal z Roga, je prihitela za menoj. Po0 epnila mi je, da je ne bi sli0 ali: »Pozdravi Francija in mu reci, da sem 0 e vedno taka, kakor tisti dan, ko sva 0 la vsaksebi; pa tole pisemce mu daj! Oh, 104 KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA kako sem vesela, da je Franci 0 e Ïiv! Reci mu, kako ni- sem mogla spati, kako sem cele noãi preãula pri tabor- nem ognju in mislila nanj. No, pa pozdravljen, pa ne zameri, ãe sem rekla, da ima0 grde brke; kosmat si pa si videti star . . .« Proti veãeru sem se napotil s ãeto mimo Lo0 kega po- toka v Racno goro. Skupina domaãinov, veãina vrhni0 - kih Ïensk, nam je pripravila dobro veãerjo. JaneÏeva mati, suha, Ïivahna in okretna Ïenica, nam je skuhala tako dobre Ïgance, da sem se takoj spomnil ãasov, ko smo si gozdni delavci sami kuhali Ïgance, ki so di0 ali daleã po 0 irnem gozdu. Ko smo se naveãerjali, je dejala JaneÏeva mati: »No, dragi moji, sedaj pa povejte, kdaj bomo zmagali in kdaj boste 0 li v dolino?« JaneÏeva mati se je pogovarjala s partizani, jaz pa sem tiho od0 el med gostim drevjem. Po izhojeni stezi sem pri0 el do neke skale, splezal sem nanjo in gledal v zaha- jajoãem soncu svojo lepo rodno Lo0 ko dolino. Ko sem se ozrl proti starodavni Ulaki, kjer je bilo nekoã mesto Ter- pa, mi je pogled obvisel na poseki, kjer so stale lipe v ogradi mojega oãeta, pa so jih 1942. posekali domaãi belãki. V dolini je bilo kopno, samo po gozdovih je 0 e leÏal sneg. Oko mi je brodilo dalj po domaãih gmajnah. V veãernem soncu so lepo odsevali vrhovi La0 nika, Ja- vornika, Ogulja; izza Javornika je bilo videti tudi kos Nanosa. Ko sem se ozrl proti SneÏniku, sem videl, kako 105 KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA je Ïarela bela okrogla glava SneÏnika v veãernem soncu. Tako lep veãer je bil! Ni bilo sli0 ati niti enega strela, ãe- prav so sicer fa0 isti in beli veãer za veãerom streljali s topovi v Racno goro, v Lo0 ki grad, pa nad Babno polico, kjer so videli v vsakem delu gozda strahove. Tisti veãer je bilo vse tako tiho in mirno. Z otoÏnostjo sem se zazi- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl blacksoulman.xlx.pl